zaradi želve. kako je lahko prišlo do tega

Spominjam se, da je nekoč, ko me je sosedov mulec streljal s fračo, prestregla tisti oduren kos žice, ki bi me lahko konkretno ranil. Njen oklep je bil carski, ne vem, zakaj ni zdržal, ko jo je brat pohodil

02.mp3

Še dobro, da je vroče, vročina me namreč ubija,…

Sedim, sama, pozabljena in prašna v svoji sobi.

Gledam v telefon in čakam, čakam nekaj,..

Z lepljivimi prsti se dotikam displeja,

božam ga, v upanju, da mu bo moja nežnost dala zvok življenja.

A zvoka ni, le šibak pisk baterije, da je tudi ona lačna,

lačna energije in življenja.

Zadnjič na terapiji sem malo pojamral o mojih glavobolih, zato me je terapevtka poslala h zdravniku.

Vroče je bilo za znoret pa še klime nimam, ampak kar se mora se mora. Gužva na cesti neznosna, ljudje živčni (bolniki).

Splošni zdravnik me je poslal na preiskave, ki so dale grozen rezultat.

Za vse to sm mogu še plačat najdražjo parkirno hišo v Lj. (Pomoje so zmenjeni, da morš ful čakat, da lohk še več pol daš za parkplac!!!) Pol pa pravjo da je zdravstvo zastonj. Seveda pa mora nekdo tut zaslužit na račun bolanih ljudi.

Ko sem čakal na rezultate mi niso ponudli pijače, tako da sem odšel v gostilno in še tam malo zapravljal. Kupil pa sem si tudi malo sadja, ki je blo najcenejše in zaradi tega mi je bilo na poti domov slabo.

Izgubljam rdečo misel.

Glavobol ni izginil, imam otekle noge, postal sem utrujen, neroden in šibak.

Včasih začutim bolečino v prsih in močno bitje srca.

Odkrili so a se mi kri strjuje v možganih in sedaj jem tablete RETARD!?

Tablete, ki ti dajo tesnobo bi mogl pisat!

Ob koncu tretjega letnika gimnazije mi je mati podarila majhnega psa, rekoč: “Klemen, dovolj si zrel za takšno odgovornost!” Hlipaje sem se odvlekel v svojo sobo. Pse so imeli vsi moji prijatelji, ob koncu letnika pa so ponavadi dobili avto ali vsaj gorsko kolo. Meni pa je mati podarila majhnega sivega psa! Ko bi bil vsaj buldog ali kaj podobnega! Povrhu vsega je bil grozno prestrašen in je pričakoval celo, da bi mu jaz prigovarjal!!! No, takega izsiljevanja si nisem dopustil, ko sem se malo zbral, sem krenil od doma k prijatelju Andreju. Beri naprej »

Z novim zakonom blabla. Jaz sedaj zbiram v eno vrečo piksne in v eno vrečo flaše. Tetrapakov nimam, sokove sem popolnoma opustila. Prav tako nimam plastenk.

Problem nastane, ko bi se rada pospravila za sabo, pa ne morem zlesti v kanto za biološke odpadke.

Tako kot že velikokrat sem bil pijan in opazoval ljudi.

Parčki so se mečkali, prijatelji plesali in se pogovarjali. Ker sem bil spet preveč pijan sem dokaj hitro odšel.

In kot ponavadi zvečer sem sam z mislimi…..

Čeprav želim vsem srečno življenje so moje misli bad.

Zvečer in zjutraj se počutim enako. Povoženo, osamljeno in žalostno. Mislim da bi bilo fajn, da bi kot včasih živel zdaj in ne v nekih mislih.

Čeprav se včasih trudim, mi ne uspeva in vseeno mi je postalo to kaj se bo zgodilo z mano.  Želim si seveda, da bi bilo bolje, ampak mi čisto vse spodleti. Mislil sem saj je to  samo čudna luna, čuden teden, slab mesec, slabo leto, slabo obdobje, ki ga vsak doživi. Sedaj ne mislim več, a upanje še vedno ostaja.

Še vedno se trudim, čeprav brez ciljev, občutkov in čustev, še posebej pa brez  kateregakoli namena živim - če se temu lahko pravi življenje.

Fizični občutek pa je enak kot če se zjutraj zbudiš nekje med dvema grdima, ali če vidiš poslovilni listek. Še ko sem videl ’sedaj bivšo’ v postelji z drugim sem imel več od življenja kot sedaj.

Imela sem vivarij s kuščarjem, majhno kopensko želvico in dva hrčka v kletki. Kuščar je crknu, ker sem ga pozabila pucat, je bil pa pod mojo poslo vs čas. v Kotu sobe je stara večnadstropna kletka s puščavskimi skakači, ki sta dobila mladiče (eden preživel, al pa je sam eden bil, bojim se pogledat). Kletko sm vrgla po tleh ponesreč, pa so spizdili in ne vem kako naj jih dobm.

Želvo sm spustila, da je mal hodila okrog, pa je starejši brat stopu nanjo in se ji je vdrl oklep in pol je neki časa bruhala in čreva so ji šla vn, pol je pa umrla :(((((