Sem imela sanje. Rodil se mi je kuža - lep, majhen, mešanec. Sva se imela zelo rada, potem sem ga zapustila, ker se je izkazalo, da je od drugih. Se je nenormalno zredil .Na koncu sanj sva gledala v sonce, (on ves napihnjen, jaz depresivna, ker je postal takšen) ki ga je sesala črna luknja - zrla sva v konec sveta.

To, da se mi sanja o koncu sveta je že rutina - sanjala sem jih že na tisoč načinov. Najhujše je to, da ko sem se zbudila, sem se spomnila mojega psiča, ki je ostal doma (jaz sem se odselila). Lep je, dlakav, rjav, pameten, senzibilen, pozoren čistokrvni mešanec.

Ampak! Začel se je rediti! Zdaj je že tako debel, da se na hrbet ne more zvaliti, pa ni kastriran. Za tekat ima radiusa 5 km, nikoli ni na vrvici, ampak nima volje….mislim, da sem kriva, ker s hrano premaguje psihične travme.

Če kdo pozna kakega pasjega psihijatra naj sporoči nemudoma! Nujno je, poletje se bliža in mojemu psiču bo vse težje! Ne morem več - kosmato božanstvo se mi spreminja v kosmato gmoto špeha! Sem posnela 40minutni video, ko sva šla na sprehod, ki ga je komaj zmogel - za vsak slučaj. To bitje je vendar razlog, da se vračam vsak drug dan v brlog, ki se mu pravi dom..

Ne morem se žret še zaradi tega!

Marjetica