vi, ki to berete
Tole je moje vprašanje: A ste resnično vsi, ki berete naše stvari tako zelo srčkano zadovoljni s svetom, v katerem živite?!
marjetica
Komentarji (30)
Odgovori
Kategorije
Komentarije
- drustvoss na Helo!
- Samo na Helo!
- Luka na Zakaj se mi gurmani gnusijo
- drustvoss na Zakaj se mi gurmani gnusijo
- fittipaldi na Zakaj se mi gurmani gnusijo
- Luka na Zakaj se mi gurmani gnusijo
- kajakaja na Zakaj se mi gurmani gnusijo
- 1tastar na Zakaj se mi gurmani gnusijo
Blogarije
- Lep dan
- Helo!
- Zakaj se mi gurmani gnusijo
- Ljubezen ob vznožju Rožnika 3 - pravzaprav očitno nisem asket
- Našel mehčalec (ljubezen ob vznožju Rožnika 2)
- Vlatka
- Sherlock Holmes - slab ljubimec
Blogrola
Arhiv
- September 2008 (7)
- Avgust 2008 (9)
- Julij 2008 (15)
- Junij 2008 (30)
- Maj 2008 (60)
Ne, Marjetica. Daleč od tega. Pravzaprav mislim, da ni človeka, ki bi bil popolnoma zadovoljen in srečen… Vsak ima svoje težave in vsak se z njimi spopada na svoj način.
Aha zato ste tiho kot riti, saj bi najraje še sami pojamrali.
Vlatka
Pa mislim, da niti ne gre za to, da bi kdo hotel jamrat… Zakaj le? Bo kaj bolje? Škoda energije. Raje jo porabim za reševanje problemov.
včasih se mi zdi, da je enim reševanje problemov všeč!
Kakorkoli že, niti malo ne spoštujem tovrstnega “pogumnega” pogleda na svet. Trpljenje je del vsakdana, kdor trpi, postane boljši človek, kdor se ne zlomi, je močnejši, blabla.
Lahko bi enostavno rekli temu slovensko hlapčevsko razmišljanje. Vse, kar se nam zgodi, se je pač zgoditi moralo in to moramo pač prebavit. Ja pa kaj še. Sem raje švab.
Vlatka
Js sm zihr da noben ni popolnoma zadovoljen. So bl zadovoljni in mal mn zadovoljni ljudje. Človeška narava je pač narejena, da težimo k “še več”… še več denarja, še več ljubezni.. bla bla… ko zadovoljimo eno potrebo, se že pojav druga… In nč ni narobe, da pojamraš. Po moje je clo dobr, da si mal olajšaš dušo. Je pa pač tko, da če težiš po sreči, moreš za njo tud kej narest. Na glavo ti ne bo padla. Težave so za to, da jih rešuješ. Če ne bi tega počel, bi lahko celo življenje sam jokala in stokala kako je hudo… bljah, tega pa nočem! Tvoje življenje je samo tvoje in od tebe same je odvisno kaj boš nardila z njega. Js ti priporočam, da se poprimeš s tem kar te teži.
Pa srečno!
Tega, da nam ne bo sreča padla na glavo, ne moreš z gotovostjo trdit. Enim pade. Res pa ni lih ekstra verjetno, da se bo to zgodilo meni, npr.
Na mojo glavo z neba pada večinoma nesreča (pa vsaketolk nekaj nevtralnega, takrat se streznem), zato domnevam, da je je več v zraku, kot sreče. Najbrš kaj v povezavi z globalnimi spremembami.
Morena
Kaj je, a vam ni prav, če nihče ne komantira vašega bloga?! Saj ste tako ali tako samozadostni in najraje komentirate in jamrate člani društva med sabo. Tako je zadoščeno vaši potrebi po jamranju. Pa izgled bloga bi moral spremenit. Je tako lepo pomladansko zelen, navdaja me z optimizmom in srečo, kar pa je v nasprotju z vašim razmišljanjem, ali pa se morda motim? Vzrok, da vaš blog komentirajo le redki je ta, da absloutno preveč jamrate, kako vam je hudo, pa nič ne storite, da bi vam bilo bolje. Če nekdo jamra, ga bo nekdo poskušal potolažit, kar sva tudi midve s Tamaro poskušali, pa sva dobili “čiket”, kot se pri nas pravi. In tako človek obupa nad vami, ker itak ni učinka. Težko je dajat komentarje na vaše objave, žal.
Kaj sploh pomenita kratici SS v vašem imenu bloga?
SS - Slovenijo Slovencem
ma ja. Slovenijo Slovencem. hahahaha, ti pa si sfalil. pomen kratice zaupamo le redkim. no, tistim, ki jim zaupamo.
Zelena z rožicami nam je všeč. Al naj si damo črno ozadje z lobanjami? Kje pa bom pol sploh še našla voljo za objavljat? Me pa preseneča, da koga ta blog navdaja z srečo in optimizmom. Tega res ni blo za prčakvat.
Namen bloga je, da povemo svoje občutke in to pač počnemo. Če se nikomur ne zdi vredno komentirat, pa naj pač ne. Samo kako to, da se mu potem zdi vredno brat?
Nihče od nas ni takšne volje, da bi z odprtimi rokami sprejemal vaše optimizme, zato ni treba špilati užaljenosti, če se odzivamo pač s svojimi obrambnimi mehanizmi. Res, hvala za vse poskuse, da bi nam pomagali. Ampak trenutno ne najdem volje, da bi si pomagala in to bi lahko razumeli. Razen, če seveda ne vidite ven iz svoje zaigrane sreče.
Morena
Zakaj praviš zaigrane sreče? A ti lahko jamraš, mi pa ne smemo bit zares srečni. Nekateri s(m)o zares srečni, to je dejstvo. Nekako se mi je pa zdelo, da ste vi užaljeni, ker vas nihče ne komentira prav rad, beremo pa vas, vsekakor, samo komentirat si ne upamo preveč
Zaigrane pravim, ker večinoma je zaigrana. Seveda ne vem, če je tvoja, to veš ti. Ampak večina ljudi se pretvarja, kar se tut zlo hitr pokaže.
Ne vem, zakaj si ne upate, a smo že komu kej nardil (tko da bi vi to vedl?)
Sama vem zase, da ne gre za užaljenost, ampak mogoče koga (mene ubistvu ne) boli, ko vržeš vse svoje skrite občutke ven in se nikomur ne zdi, da so vredni komentarja. Preseneča me to sicer ne, ker vem da sem bedna in brez vsebine.
Imam pa občutek, da gre tule za nekakšno vzgojo. Radi bi nam zbudili občutek, da nam ni vseeno. No, meni je. Na tem blogu sem samo dobila potrditev, da se res ne splača.
Morena
jaz sicer ne berem vseh vaših stvari, jemljem pa življenje tako, da mi je globalno gledano fino. česar se lotim mi rata, nimam prevelikih želja, grem po začrtani poti proti cilju (starost) in to je to. kdor ne verjame, naj prebere moj blog.
Seveda ja vse kar pišete vredno komentarja, ampak tudi če kdo kaj komentira ga takoj zabijete, sploh če so komentarji bolj usmerjeni v optimizem in vam v pomoč. Moj namen ni nekoga vzgajat al pa mu vsiljevat mnenja. Človek pač pove svoje in to je to. Vi pojamrate, mi vam pa iz (vsaj pri meni) lastnih izkušenj poskušamo s komentarji pomagat, če ne drugače, da mogoče lažje pridete skozi dan. Meni osebno se fajn zdi, ko mi nekdo pove nekaj vzpodbudnega ko mi je tesno pri srcu al pa ko ne vem kako naprej. Takrat dobim mogoče iz ene same vzpodbudne besede moč in voljo da se poberem in grem naprej. Pretvarjat se pa jaz nisem znala nikoli. Ravno zaradi tega, ker tudi jaz vem, da je na svetu ogromno hinavcev, opravljivcev, hudobnih in škodoželjnih ljudi se toliko bolj razveselim, ko mi prekriža kdaj pot kakšen popolnoma drugačen človek, ki mi zna prisluhnit in mi vliva voljo do življenja. Gotovo niso vse stvari v vaših življenjih tako slabe, le sami sebe se morate sprejet kot dobre, poštene, hvalevredne ljudi, ki si zaslužijo spoštovanje. Ne smete se pustit izkoriščat in same sebe zaničevat. Jao, zdej zvenim pa že kot kakšen Dalajlama
. Vsi delamo napake v življenju, jaz sem jih ogromno in istih ne nameravam ponovit, ker me to preveč stane. Pač, če padeš se pobereš in greš naprej. Enostavno. Pa zdaj vsega napisanega res ni treba sprejet niti vam tega ni treba komentirat.
Tia, praviš: sami sebe se morate sprejet kot dobre, poštene, hvalevredne ljudi, ki si zaslužijo spoštovanje.
Kaj pa, če temu ne verjamem? Ne morem sprejet nečesa, kar ni res.
Morena
vstaneš, se pobereš in spet padeš.
Vlatka
Morena, kako veš, da ni res? In zakaj ne verjameš
Vlatka, se spet pobereš.
In potem spet padeš.
Tia, ljudje niso črni in beli, hinavci ali poštenjaki. Tega ni. V Vsakem od nas je malo hinavca in malo poštenjaka. Svet se ne deli na policaje in lopove, to gledanje je naivno in otroško. Jaz o sebi mislim, da sem kup nesnage, a vmes sem bila tudi malo duhovita in pametna.
Aja…
Vlatka
In morena ima prav: boleče je, ko se izpoveš, pa nihče ne najde kančka energije, da bi ti vsaj pokazal, da je prebral. Mislim, da smo res bedni in bebasti. Temu ni rešitve.
Vlatka
Res je, da svet ni črno-bel, ampak predvsem siv. Zakaj sklepaš da si kup nesnage, ne vem, pa tud če bi, kdo sm js, da bi kazala s prstom na druge… Mogoče bi mogla preprosto sprejet preteklost, ki je iz tebe nardila, to kar danes si. Ne poznam te, pa ti kljub temu privoščim srečno prihodnost. Mogoče bi mogla počakat na sonce, it mal vn pa narest načrte za prihodnost… Sledi sanjam… Vse se da, če se hoče! Če se pa noče je pa druga stvar…
pa srečno!
Narobe. Jaz sebe dovolj poznam, da lahko z zagotovostjo trdim, da sem kup nesnage. Ob mene se obregne kvečjem kakšen pijanec, ki me fehta za drobiž. Včasih mu dam drobiž, ker se mi zdi, da je bogi, jaz pa imam možnosti, ki jih on nima. Tako si deliva socialno podporo in tarnava.
To, da mi ti kaj lepega privoščiš je sicer kot topla juhica materina, a zadnje čase ima še ta grenak priokus, saj si ne zaslužim niti juhe, niti lepih želja.
Pozdrav, Vlatka
eh vlatka. vsaj pijanec. daj mu drobiž in se boš počutla bolje. Oprostite, EsEsovci (kako debilna kratica) mislim, da bolj patetičnega bloga še nisem našem.Pa je to vaš point? ne? marsikaj bi lahko napisal pa ne bom. gledena prejšnje komentarje itak ne jebete nikogar, ki razmišlja normalno (saj tudi vi, ne rečem, da je trpljenje nekaj nenaravnega, nenaravno je to da ste sprijaznjeni in še to na precej trapast način
še to. verjetno je kup sranja na tem blogu zgolj ironija in posledično norčevanje is tistih ki jim v življenju res ne gre dobro. kar je še slabše.
Vlatka, vsi imamo energijo da vam pokažemo da vas beremo, ampak vašega pisanja se ne da komentirat v nedogled. Mislim, da smo vsi že povedali kaj mislimo. Kot sem že enkrat rekla, da je vse skupaj boj z mlini na veter oz. podajanje žogice. In vidim, da res z vami ni tako hudo, kot vi prikazujete, v določenih trenutkih to tudi sami pokažete, se tu pa tam zagovorite, da niti ni tako hudo, da vas ima tudi kdo rad, je kdo celo odvisen od vas. Nekega konstruktivnega pogovora se z vami preprosto ne da vodit. Mi vam odgovarjamo pozitivno, vi pa nam vse samo negativno. Žal stojimo na popolnoma različnih bregovih. In vidve, Vlatka in Marjetica, nista dali niti enega tehtnega vzroka zakaj mislita, da je vajino življenje tako slabo, razen da sta depresivni. Mogoče zato mislimo, da blefirate. In se že vnaprej opravičujem za svoje pisanje.
@gospodarsveta:
O kakšnem sprijaznjenju ogvoriš? Dragi moj, ti si sprijaznen s svojim lajfom, jaz s svojim nisem! In lepo, da si povedal, da je SS debilna kratica, ampak druge kratice ne moremo imeti glede na to, kaj to društvo predstavlja in nam je ta kratica kar všeč. Če pa malo poguglaš, pa vidiš, da ni tako redka, ta kratica, se pravi so tudi slovenski skladatelji debili, pa demoktatska stranka srbije,….
Ne vem, zakaj si tako jezen na nas, saj nismo nikdar nikor silili, da ta naš blog bere. Če smo patetični - to se razume, saj smo večino časa žalostni in obupani.
@Tia: Napak, ki si jo naredila, je, da govoriš v imenu vseh. Kar pa ni fer, saj niste bralci našega bloga niti skupaj v društvu!
In odvisnost, ljubezen…ne razumeš, da si jaz tega niti ne zaslužim, niti ne želim. Vem, da bi bila ti morda srečna, če bi imela toliko ljubečih ljudi okrog sebe, ampak jaz pa nisem, ker sem zelo jezna, da sem depresivna, tako kot so verjetno invalidi, pa čeprav imajo okrog sebe prgišče smejočih se domačih. To je ena stvar; priznam, da mi gre to na živce in bi rada, da ne bi bila že zjutraj tako hudičeva izčrpana od vsakonočnih bitk.
Druga stvar pa je to, da ne bi rada postala bebavec in si mislila, da je svet lep, če pa v resnici ni in s tem, kar nam današnji časi ponujajo, smo nekateri res težko zadovoljni. In to je dober razlog za tožbo. Veš plesnivih blogov s temami ala DANES JE BIL LEP DAN, takih je ogromno, pa meni osebno se cukra ne da brat, pa še človek, ki to piše, se mi zdi malo prismuknjen. To pa zato, ker ne najde nič pametnega za povedat ali pa sam sebe prepričuje, da je vse uredu, kar pa itak priča o tem, da ni čisto nič uredu, ampak ga nekaj mori.
Nama z Marjetko očitaš, da se samo pritožujeva, pa kolikor jaz vem, se je tamara celo tako pritožila čez naju, da je spisala post na svojem blogu! Mar ni to absurdno! Tako daleč je šla v tem, da je morala še drugim pokazati svoj prav!
Sledi, da medve z marjetko se ne smeva pritoževati, kljub temu, da imava konkretne razloge, zakaj nisva zadovoljni. Marjetka živi v bajti pod nekimi gospodarji, ki jim mora kmetovat, spi na nakem slamju ali kaj jaz vem, gospodar pa jo kontrolira in ji ne dovoli prijateljev. DOmov nazaj ne more, pa tam je še slabše, pa tudi edino v tisti vasici je dobila službo! Vsakič ko jo vidim, je bolj suhcena, hladilnik ima vedno popolnoma prazen in vedno je čisto brez denarja. Me zanima, če ti, Tia tako živiš?
O sebi sploh ne bom, ker sem že zgoraj povedala. Začni malo razmišljati, morda pa le imava razloge, da sva jezni in žalostni. Veš, obe sva bili zelo pridni, pa sposobni, pa tudi neke hudobe nisva, ljudje naju imajo radi, ker sva prijazni in empatični, ampak nekaj zase pa tudi rabiva! Nesebičnost in podobno…ja, do določene mere! Nekaj inputa in fitbeka pa potrebujeva!
Vlatka
Nismo skupaj v društvu, imamo pa podobna mišljenja in vidve se kar pritožujta, če vama je lažje. Pa srečno!
jest bi biu rad u društvu SS.
Ok, dejstvo je, da pišete, da spusite ven negativno. In če ne pišete zato, da vas kdo bere, zakaj hudirja se potem pritožujete, če ni nič komentarjev. Pomoči nočete, oz. je ne znate sprejeti. Žal mi je, če v vseh stvareh vidite samo negativno. Res je. Ni človeka, ki bi mu vsak dan sijalo sonce. Tudi mene kdaj popade totalna brezvoljnost, ampak si hkrati govorim, da tega ne smem dopustiti in da so na svetu stvari, ki se jih je vredno veseliti. Samo poiskati jih je potrebno. In če boste razmišljali samo o padanju, potem boste vedno samo padali.
Vem, da depresija ni preprosta stvar. Jo poznam preveč od blizu, da bi lahko samo zamahnila z roko. Ampak tudi ni nekaj, na kar bi bil človek obsojen za vedno. Vedno se da… Če se HOČE!
Ma res me zanima, kdo mi je v pomoč od vas. Gospodarvesolja? Ti, Darja? Tia ali Tamara? Saj vas noben ni prosil za pomoč, stanje, v katerem smo, je težko rešljivo z nekaj prijaznimi besedami…
Posebej ker se tiče tudi trenutnega splošnega stanja s stanovanji, plačami in službami.
Vlatka