A so se vsem že možgani spražili?
Takole vam povem: če je sreča glavni predmet naše razprave smo vsi retardi!
Seveda jamramo, jamramo, ker nismo zadovoljni, ker nas moti stanje sveta - in mi smo v njem! Pizda a ste res svoje življenje in svoje cilje degradirali na reklamne slogane?! (bodi srečen, ceni se….)
kdor je srečen v tem svetu ali nima inteligence, ali pa si meče ne pesek ampak kamenje v oči!
Poserjem se na ta novi testament: nebesa - uspeh, sreča, pekel - neuspeh, nesreča.
Če je še komu ostalo kaj pameti enostavno ne more biti srečen! Če kdo še sploh opazi kaj se dogaja več kot meter okrog njega, ne more biti srečen!
Bodite egoisti, skrčite svoj svet na radius 1metra, in povejte-jaz sem srečen, ker mi je lepo, ker…ker sem se tako odločil, ker sem nekaj naredil za to, in nato ooooommmmm….blabla, bljah!
Kaj pa ste naredili?! Imate plačo, službo, tričetrt okolice vas obožuje. Zakaj? - ker mate nasmešek za vsako sranje?
Tudi sama sem uspešna, ljudje mi ne želijo slabo….pa jočem, tiho jočem! Ker smo take pizde, da se z vsem sranjem sprijaznimo in potem smo še taki debili, da v tem iščemo privatno srečo!!!
Samo v Sloveniji: tisti, ki so na položajih, da odločajo nas imajo za čiste bedake, da nadaljujem širše, kaj delamo z živalmi, kaj delamo s svojimi otroci, kaj delam z zemljo, kaj delamo z ljudmi, kaj počnemo s hrano,……kaj smo sposobni počet eni z drugim! Ljubezen se je preselila v področje teorije in v škart knjige (poljudna psihologija)…o njej še le beremo, sicer pa smo čisto posrani, ker nas je new age napizdil, da moramo sebe iskati! V nas je naselil dvom, da dvomimo vase in v svoje želje, da so lahko reklame bolj učinkovite!
Ampak vse je v redu, nadvse srečni skočimo še na kavico potem ko smo kupili novo šminko, da še drugim potrdimo, da se cenimo, malo pojamramo o kakem novem zakonu (ki medtem, ko se kavica skuha zajebe življenja in družine), pojamramo, malo, da kdo ne posumi, da kršimo novo zapoved - BODI SREČEN, če kdo zaide, ga opomnimo, da je pa nekaj treba nareditI, da se je treba potruditi, da se splača, ker je na svetu vse dobro, kaj dobro - odlično, samo če si zaželiš!
Kam so vam katapultirali vsebino lobanje??????
Marjetica
dobro napisano.
Za dobre poste društvo ob koncu meseca podeljuje priznanja!
Vlatka
Dobro napisano? Za me brezvezno pizdakanje. Sta vidve Vlatka in Marjetica žrtvi? Sta kaj naredili da bi bli srečni? al nimata kaj pametnega počet pa pišeta takeposte?
Ja, “pametnega”… Očitno si ti še bolj neumen od naju, ker nama še komentiraš.
Vlatka
Kaj je pametno in kaj ni pomembno. Res sem nekolk osorno odregaril, za kar se opravičujem. Še vedno pa mi tole napisano nima ne glave in nerepa. tole še posebej “kdor je srečen v tem svetu ali nima inteligence, ali pa si meče ne pesek ampak kamenje v oči!” je kr’neki.
Ok, sej kvazi srečnežev je na miljone. Po teh blogih vlada včasih neko pozitivistično vzdušje, ki je popolnoma umetno. Zakaj se človek ne bi smel pritožit in se razjezit na blog? A je boljše, če napišemo: svet je lep, zraven pa bruhamo v lavor od groze. Mislim res. Pa kdo si navsezadnje ti, da nam boš razlagal, kaj kdo občuti in kako se počuti.
Vlatka
Vladka, si mogoče kdaj brala knjigo, ki ni bila leposlovje (če seveda bereš). Recimo nekaj o delovanju človeškega telesa in vplivu kemije (hormonov) na počutje. Res je dokazano, da nekateri ljudje nimajo “hormona sreče”, vendar je dokazano tudi usmerjeno delovanje naših misli. Lok, puščica, tarča. Seveda lahko pristno občutiš, pa vseeno. Saj pišeš dolge komentarje, pa vseeno - pizdiš nad tudi nad tistimi, ki so dobronamerno napisali kar so pač napisali. Kaj je tale blog zate zgolj še en umetniški projekt?
Ok ti povem en primer bloga, ki bi mu pristajal moj opis.
Tip piše že eno leto o svoji bivši. Povsem jaSNO je, da ga stvar matra. Ampak on piše pa o tem, kako so se mu stvari razjasnile, kako je bil danes lep dan in kako je nevemkako napredoval v svojem prebolevanju. Niti enkrat ne reče: FUL SEM ŽALOSTEN. Pa bralec to vidi in se mu zdi tisto nakladanje o lepem sprehodu po mestu z lučkami en totalen bullshit. Takšen pristop se mi zdi super za kak Skriti dnevnik Jadrana Krta, ne pa za blog. Razen seveda, če bi bil to zanj umetniški projekt. Drugače pa to slepomišenje nima nobene vrednosti. Zato smo mi pozivali k temu, da bi bili ljudje malo bolj fer do sebe, da bi si priznali, da so v kurcu, če so. Mi smo pač si. Vem, da je za marsikoga to šok, ker se vam zdimo patetični in destruktivni kot redkokdo. Ampak smo iskreni in to se nam zdi vrednota. Smo anonimni, pa smo lahko svobodni, ne da bi se to obrnilo proti nam.
Gospodar, tudi tovrstne knjige sem že brala. Berem kar dosti (sicer res pretežno leposlovje), ker me to spravi v nek drug svet, v katerem se mi ni treba sekirati zaradi sebe. Morda sem res nagnjena k melanholiji, ampak srečo sem občutila, četudi le za kratek hipec. Zato sem bila pa potem toliko bolj nesrečna. Ne gre toliko za depresijo kot za to, da sem neverjetno občutljiva. In ker se mi že dolgo ne obrača nič na bolje, sem pač žalostna, logično.
Vlatka
Takole menim:
prav nič me ne preseneča, da ljudje ne prenesejo žalosti in bede. Ker to smo, žalostni in bedni, še ne pomeni, da smo tudi neumni.
Pač priznamo.
Se mi zdi boljše sem napisat, kot pa ljudi morit. Nimam potrebe, da bi trošila besede ljudem, ki jih poznam, in pričakovala, da me bodo ujčkali. Si tega ne zaslužim. Pretepov ne prenašam, ker to bi marsikdo z mano naredil, če bi toliko jamrala.
Lahko se temu reče umetniški projekt..kakorkoli kdo želi.
Vem pa da bo vam, ki to berete še kako umetniški projekt najti tehten razlog za ne biti žalosten, če nadaljujem, razlog za ne se ubit.
Za tovrstno moralo, ki nam jo nezadržno podajate, priznajte, se skriva tooliko nesnage in bede.
Marjetica
A ima smisel še kaj dodat?
Nič ne meni Marjetica. Šššššš. Nekdo, ki je bil bolj moder od mene in tebe je zapisal natanko tole:
“Človek naj spregovori, če je njegova misel lepša od tišine.”
Ja ampak potem pade cela kultura bloganja. Gospodar, tudi sam nam nisi namenil samih lepih mislih.
Vlatka
državljan - kaj pa je zate lepota?
Marjetica