Ob koncu tretjega letnika gimnazije mi je mati podarila majhnega psa, rekoč: “Klemen, dovolj si zrel za takšno odgovornost!” Hlipaje sem se odvlekel v svojo sobo. Pse so imeli vsi moji prijatelji, ob koncu letnika pa so ponavadi dobili avto ali vsaj gorsko kolo. Meni pa je mati podarila majhnega sivega psa! Ko bi bil vsaj buldog ali kaj podobnega! Povrhu vsega je bil grozno prestrašen in je pričakoval celo, da bi mu jaz prigovarjal!!! No, takega izsiljevanja si nisem dopustil, ko sem se malo zbral, sem krenil od doma k prijatelju Andreju. Beri naprej »

Z novim zakonom blabla. Jaz sedaj zbiram v eno vrečo piksne in v eno vrečo flaše. Tetrapakov nimam, sokove sem popolnoma opustila. Prav tako nimam plastenk.

Problem nastane, ko bi se rada pospravila za sabo, pa ne morem zlesti v kanto za biološke odpadke.

Tako kot že velikokrat sem bil pijan in opazoval ljudi.

Parčki so se mečkali, prijatelji plesali in se pogovarjali. Ker sem bil spet preveč pijan sem dokaj hitro odšel.

In kot ponavadi zvečer sem sam z mislimi…..

Čeprav želim vsem srečno življenje so moje misli bad.

Zvečer in zjutraj se počutim enako. Povoženo, osamljeno in žalostno. Mislim da bi bilo fajn, da bi kot včasih živel zdaj in ne v nekih mislih.

Čeprav se včasih trudim, mi ne uspeva in vseeno mi je postalo to kaj se bo zgodilo z mano.  Želim si seveda, da bi bilo bolje, ampak mi čisto vse spodleti. Mislil sem saj je to  samo čudna luna, čuden teden, slab mesec, slabo leto, slabo obdobje, ki ga vsak doživi. Sedaj ne mislim več, a upanje še vedno ostaja.

Še vedno se trudim, čeprav brez ciljev, občutkov in čustev, še posebej pa brez  kateregakoli namena živim - če se temu lahko pravi življenje.

Fizični občutek pa je enak kot če se zjutraj zbudiš nekje med dvema grdima, ali če vidiš poslovilni listek. Še ko sem videl ’sedaj bivšo’ v postelji z drugim sem imel več od življenja kot sedaj.

Imela sem vivarij s kuščarjem, majhno kopensko želvico in dva hrčka v kletki. Kuščar je crknu, ker sem ga pozabila pucat, je bil pa pod mojo poslo vs čas. v Kotu sobe je stara večnadstropna kletka s puščavskimi skakači, ki sta dobila mladiče (eden preživel, al pa je sam eden bil, bojim se pogledat). Kletko sm vrgla po tleh ponesreč, pa so spizdili in ne vem kako naj jih dobm.

Želvo sm spustila, da je mal hodila okrog, pa je starejši brat stopu nanjo in se ji je vdrl oklep in pol je neki časa bruhala in čreva so ji šla vn, pol je pa umrla :(((((

Noč sem prebila na straži. Mojemu naklanemu fotru je bilo namreč potrebno preprečit, da odtava na kako goro ali se gre furat po avtocesti v napačno smer. Svojih iznajdljivih idej ni hotel opustiti za nobeno ceno. Sledilo je skrivanje ključev, kreganje, bebasto režanje in zlivanje pera v umivalnik. Mati je sumljivo izginila.

Ne vem točno, zakaj tak trud. Mar bi ga pustila. Verjetno sem samo hotela izgovor, zakaj sem danes ruknila izpit. Izpadi staršev so že od nekdaj priročni.

Danes mi je (po treznem in dolgem premisleku) rekel, da sem fašist. In zdaj to ponavlja vsakič, ko se srečava v našem ministanovanju, kar se seveda dogaja pogosto. Fašist. Kako se lahko tako obnašaš do svojega očeta. Svojega STAREGA OBNEMOGLEGA UBOGEGA TRPEČEGA SPOŠTOVANJAVREDNEGA očeta.

Da si pomirim živce, sam šla k sosedom in nagovorila tamalega, da služi s svojo razstavo risbic iz vrtca, meni pa daje provizijo. Kdo bo rekel takšnemu srčku Ne. Denarnica se polni, danes bo spet pijano.

Torej - ne pišem veliko, ker sem večino prostega časa na tabletah.

Marjetica

Ja res je, kot je Vladka omenila, sem se zmenil z prijetnim švicarjem Štefanom, ki je bil na službenem potovanju v Sloveniji. Šel sem na pivo in ga pričakal z nasmeškom na obrazu. On pa je po napornem delovnem dnevu prišel v hotel, kjer je bival. Pozdravil sem ga, on pa je naročil še 2 pivi in mi povedal da je zelo lačen. Medtem, ko se je Štefan preoblekel v svoje običajne cunje, sem jaz naročil halo pico na bon, da garazveselim. Res je bil vesel in takoj navalil na hrano. On je nato naročil še 2 pivi za naju in vse častil. Kasneje, ko sva se že dodobra ujela in se navadila na tujojezičnost, mi je razkazal svoj norodober avto z super opremo. Imel je tako norodobre hlače, da nisem mogel odvrniti pogleda z njih, kar ga je zelo  zabavalo. Sicer on tudi ne zgleda slabo, ampak ni nič posebnega.

Nato je pričelo deževati in odšla sva noter še na 2 pivi in še eno pico. Večer se je  lepo odvijal. Ker so gostišče zapirali ob 11h midva pa sva bila zelo vesela, sva si naročila še nekaj piv in odšla sedet ven. Deževalo ni več bilo pa je prijetno hladno. Pogovarjala sva se samo o lepih stvareh. Potem se ne spomnim več, ker je bilo preveč alkohola.

Na listku ni napisal kontakta, le

I am very glad and  i’ll remember you forever. Deine Stefan.