Se niso zdele težave tako daleč, ampak danes so jih zamenjale in močno preglasile druge.

Splošna zdravnica, ki je trenutno ni, mi je svetovala pregled pri ginekologu (napotnice nisem rabila), ker se ji je zdelo, da pregledi ščitnice niso pokazali vsega, da pa se dogajajo spremembe na mojem telesu. Niso pomagale mamine tablete za odvajanje vode, ne tablete iz brusnic, ne magnezij (imam strahotne krče v nogah in imam tudi neskončno otekle, trebuh imam napihnjen kot sod, večkrat dnevno bruham, pa tudi čutim, da sem hormonsko ravnovesje malo porušila, ker se tudi večkrat dnevno jokam).

Here we go. Verjetno veste, kaj. Ja, noseča sem. In ker se mi je tako rolalo zaradi tipa in vsega skupaj, sem valda čist nehala pazit na to, da moram dobit menstruacijo. 79 dni. Nimam pojma, kaj naj. Naj si privoščim še celo to, da bom nekoga ubila? Čigav je, itak vem, saj zadnjih nekaj let spim samo z enim človekom. In on ne bo izvedel. Ne želim si več nikdar slišat, da sem zanemarjena ogaba na tabletah, ki ne zna drugega kot na svoji debeli riti sedet. Od njega ničesar več ne želim. Ampak panika pa me…kaj naj naredim? v svoji sobi naj imam dojenčka? pri tem da pijem in kadim in sem popolnoma izgubljena? denarja za otroka preskrbeti tudi nimam.

Sinoči sem in ne vem kako, zaspala v kopalnici na tleh. Spominjam se, da sem šla spat v posteljo, ampak sredi noči me je zbudim brat (ampak ne tisti, ki mi je pohodil želvo), in vprašal če sem padla skupaj al kaj. Ja, po resnici povedano, jaz se ne spominjam. mogoče pasem. zobje me bolijo. morda sem udarila.

rada bi umrla.

zaradi želve. kako je lahko prišlo do tega

Spominjam se, da je nekoč, ko me je sosedov mulec streljal s fračo, prestregla tisti oduren kos žice, ki bi me lahko konkretno ranil. Njen oklep je bil carski, ne vem, zakaj ni zdržal, ko jo je brat pohodil

Še dobro, da je vroče, vročina me namreč ubija,…

Sedim, sama, pozabljena in prašna v svoji sobi.

Gledam v telefon in čakam, čakam nekaj,..

Z lepljivimi prsti se dotikam displeja,

božam ga, v upanju, da mu bo moja nežnost dala zvok življenja.

A zvoka ni, le šibak pisk baterije, da je tudi ona lačna,

lačna energije in življenja.

Zadnjič na terapiji sem malo pojamral o mojih glavobolih, zato me je terapevtka poslala h zdravniku.

Vroče je bilo za znoret pa še klime nimam, ampak kar se mora se mora. Gužva na cesti neznosna, ljudje živčni (bolniki).

Splošni zdravnik me je poslal na preiskave, ki so dale grozen rezultat.

Za vse to sm mogu še plačat najdražjo parkirno hišo v Lj. (Pomoje so zmenjeni, da morš ful čakat, da lohk še več pol daš za parkplac!!!) Pol pa pravjo da je zdravstvo zastonj. Seveda pa mora nekdo tut zaslužit na račun bolanih ljudi.

Ko sem čakal na rezultate mi niso ponudli pijače, tako da sem odšel v gostilno in še tam malo zapravljal. Kupil pa sem si tudi malo sadja, ki je blo najcenejše in zaradi tega mi je bilo na poti domov slabo.

Izgubljam rdečo misel.

Glavobol ni izginil, imam otekle noge, postal sem utrujen, neroden in šibak.

Včasih začutim bolečino v prsih in močno bitje srca.

Odkrili so a se mi kri strjuje v možganih in sedaj jem tablete RETARD!?

Tablete, ki ti dajo tesnobo bi mogl pisat!