KO ŽE UPAŠ, DA BOŠ SREČEN
Vedno samo jamram, danes sem rekla, da temu ne bo tako. Lep dan je, lep, s soncem prežgan. Noč bo še lepša. Oblekla sem svoje najboljše cunje, obrobila si oči in se nasmejala v večer. Odšla sem na potep. Na potep svoje mladosti, iskat nekaj kar sem že davno izgubila. Sedaj sem že doma, spet sama, žalostna za računalnikom. Zakaj to vedno tako boli?
in kaj si že davno izgubila? nedolžnost ali mladost? kaj imaš raje?
Sovražim ženske, ki si obrobljajo oči.
Klemc